Vse ji je bilo pretežko, zato je Ana pogosto le sedela doma. Dneve in dneve. “Čutila sem se krivo, strah me je bilo prihodnosti, nisem hotela med ljudi. Bilo je kot nenehna nočna mora,” pripoveduje prodajalka iz nakupovalnega središča.

Leta se je bojevala s hudo depresijo – in pogosto mislila: “Ne zmorem več!” Veliko ljudi se sprašuje, zakaj depresivni ljudje ne poiščejo pomoči. Ana ob takšnem vprašanju le zmaje z glavo: “Vsak, ki ima depresijo, sprva tega noče priznati nikomur, kajti če to komu pove, ga takoj osamijo.” Zlasti to velja za sodelavce v službi. Kdo pa bi rad delal z labilnim, zmeraj slabo razpoloženim sodelavcem? Ana se je po diagnozi še bolj predala delu in opravljala številne nadure. Kljub napadom panike, kljub hudemu glavobolu. “Vem, kaj bi pomenilo, če bi priznala, kako je v resnici z menoj, saj bi kmalu ostala brez službe.” Zato je svoje težave prikrivala in delala naprej.

Boleča turobnost, ki človeka oropa vsake življenjske radosti, lahko prizadene vsakogar: starega, mladega, revnega ali bogatega. Pri Ani so se prva znamenja depresije pokazala že v najstniških letih. Sodila je med mirne, melanholične in občutljive učence. “Pogosto so se tudi znašali nad menoj, ker sem bila tako negotova.” Čedalje bolj se je umikala v svoj svet in začele so se tudi telesne težave in obiski zdravnikov. Pregledi krvi, slikanja, dodatne preiskave. Eden od zdravnikov je nazadnje le postavil diagnozo: Huda depresija. Toda diagnoza ji ni prinesla olajšanja in tudi v kakšno posebno pomoč ji ni bila. Prav nasprotno. “Nenadoma so mi začeli predpisovati psihofarmake,” se spominja Ana. Toda zdravila so ji samo pomirila telo, misli pa so še naprej tekle po svoje. “Bila sem kot ujetnica – strašen občutek. Včasih se nisem mogla niti ganiti.” Poskusila je različne terapije, nekatere so za kratek čas pomagale, druge pa ne. “Zmeraj znova sem se pogreznila v brezno.” Depresija jo je trdno držala v pesti.

Številni bolniki poznajo občutek, ko se komaj izkopljejo iz temnega brezna in nato spet padejo vanj. Nekateri ne želijo niti vstati iz njega. Leta 2008 se je Ana odločila, da ne bo več jemala psihofarmakov, temveč bo začela bolj skrbeti za otroka, saj je pravkar rodila. Toda strah, da bi odpovedala, napadi panike sredi noči – niso izginili. Potem se je končno odločila, da se preseli k staršem in jim zaupa, kako je v resnici z njo. “Pri depresiji si mora človek pomagati sam, drugi so mu lahko le v oporo,” pravi Ana.

Medtem ji je pomagala terapija z magnetnimi valovi, pri kateri z magnetno tuljavo stimulirajo možgane. Kmalu se bo vrnila v službo, vendar ne brez bojazni, da se ji neprijetno stanje ne bi ponovilo.

Kako razlikovati med “depresijo” in depresijo

Vsak človek je že kdaj bil pobit, imel občutek, da ne bo čemu kos, ni imel posebnega veselja nad življenjem ali se mu je zdelo, da je v sebi prazen. Slaba volja in žalost so tudi povsem normalni duševni odzivi na različne dogodke v življenju: razočaranje, poklicni neuspeh, ločitev, izgubo ljubljene osebe in podobno.

Padec v razpoloženju je večinoma tesno povezan z obremenjujočimi dogodki v življenju, vendar ko so ti mimo, se čez čas pri človeku izboljša tudi razpoloženje. Takšno stanje, ki ga večina ljudi laično označuje za depresivno, pa ni tisto, kar zdravniki označujejo kot depresijo.

Depresija v kliničnem pomenu pomeni dolgotrajno stanje potrtosti s pomanjkanjem volje do kakršne koli dejavnosti. Značilno je tudi, da se to stanje pojavi brez posebnega zunanjega razloga. Depresivne osebe pogosto omenjajo nerazložljiv strah in brezup, nekatere so tako žalostne, da bi nenehno jokale. Velikokrat opisujejo svoje stanje kot stanje brez čustev ali notranjo praznino. Nekatere osebe pa so ob vsem tem še nenehno napete in nemirne, mučijo jih občutki krivde in zdi se jim, da so v življenju povsem odpovedale. Depresija prizadene dva do trikrat več žensk kakor moških, delni vzrok je v tem, da moški redkeje kakor ženske poiščejo pomoč, drugi pa, da se simptomi moške depresije nekoliko razlikujejo od simptomov depresije pri ženskah.

Številni bolniki z depresijo kažejo tudi motnje zbranosti, tožijo nad luknjami v spominu in pešanjem intelektualnih sposobnosti. Govorjenje in razmišljanje se jim upočasnita, pojavijo se misli o smrti in samomoru. Lahko tudi blodne ideje o krivdi, revščini ali bolezni.

Za depresijo so značilne tudi spremembe bioritma: pojavijo se težave s spanjem, in sicer se kažejo kot predčasno prebujanje, zaradi nenehnega zaskrbljenega premišljevanja. Simptomi depresije so po navadi najizrazitejši ob začetku dneva, proti popoldnevu se stanje nekoliko izboljša. Zmanjšata se tudi tek in želja po spolnosti. Pojavijo se lahko telesne težave, kot so glavobol, bolečine v hrbtu, motnje krvnega obtoka, pritisk v prsih, zaprtje in podobno. Glavobol se kot simptom depresije pogosteje pojavlja pri depresivnih najstnikih.

Vnetje in depresija

V nasprotju s splošnim prepričanjem pa novejše raziskave kažejo, da depresija najverjetneje ni povezana z neravnotežjem kemičnih snovi v možganih, temveč so za njen nastanek pomembnejši drugi biološki dejavniki. Eden od njih je kronično vnetje. George Slavich, klinični psiholog z univerze Kalifornija v Los Angelesu, je depresijo proučeval več let in prišel do sklepa, da ima depresija več opraviti s telesom kakor z umom. Izidi raziskav kažejo, da človekovo duševno stanje lahko poslabša tudi pomanjkanje vitamina D in/ali neuravnotežena trebušna flora.

Tudi dr. Kelly Borgan meni, da so simptomi depresije posledica vnetij v telesu. Vnetje povzroči slabo razpoloženje, upočasnjeno razmišljanje, izogibanje nalogam, spremembe v zaznavanju in presnovne spremembe. Že prej so raziskave potrdile, da vnetje v prebavilih in črevesju pospešuje depresivna stanja, zato je uživanje koristnih probiotičnih bakterij pomemben del zdravljenja. Nekateri trebuh označujejo celo za človekove druge možgane, saj se med nosečnostjo prebavila razvijajo iz istega tkiva kot možgani. Bakterije v črevesju so dejavni in sestavni del uravnavanja serotonina in pravzaprav izločajo več serotonina kakor možgani in tako vplivajo na razpoloženje. Čim boljše je stanje črevesne flore, tem boljše deluje vse v telesu. Če človek uživa veliko procesirane hrane in sladkorjev, to ogroža črevesne bakterije, namesto koristnih bakterij se začno razmnoževati škodljive bakterije, ki povzročajo bolezni, ter glivice in plesni, ki pospešujejo vnetje in prizadenejo delovanje prebavil. Izsledki večjega števila kliničnih raziskav so pokazali, da zdravljenje gastrointestinalnega vnetja s probiotiki, vitamini B in vitaminom D lahko ublaži simptome depresije in izboljša kakovost življenja, saj vnetje več ne draži možganov.

Samozdravljenje z gibanjem in s spremembo prehrane

Najpogostejša medicinska ukrepa pri zdravljenju depresije so zdravila in psihoterapija. Dr. Helen Mayberg, profesorica psihiatrije na univerzi Emory, je v možganih odkrila biomarker, ki pokaže, ali je bolje depresivno osebo zdraviti z zdravili ali s psihoterapijo. To je mogoče ugotoviti s skeniranjem možganov. Za revijo The New York Times je izjavila: “Bolniki, pri katerih je znižana dejavnost v možganskem predelu, imenovanem anterior insula, se dobro odzivajo na kognitivno vedenjsko terapijo, vendar slabše na zdravilo lexapro, nasprotno pa se tisti, pri katerih je ta predel zelo dejaven, odlično odzovejo na lexapro, slabo pa na kognitivno vedenjsko terapijo.” Insula je vključena v čustveno samozavedanje, kognitivni nadzor in sprejemanje odločitev, vse to pa se poslabša med depresijo.

Poleg medicinskega zdravljenja lahko depresivne osebe in njihovi svojci nekaj ukrenejo tudi sami.

Kot najučinkovitejša se je pokazala telesna vadba, ki pomaga normalizirati raven inzulina in spodbuja izločanje hormona dobrega počutja v možganih, omogoča telesu tudi odstranjevati kinurenin, škodljivo beljakovino, ki jo povezujejo z depresijo. Telesna dejavnost odvrača depresivne misli, učenje novih špornih zvrsti pa krepi samozavest in omogoča navezovanje novih socialnih stikov. Vadi se lahko na prostem tudi v družbi psa, saj je ta tolažnik in zvesti poslušalec, ki ne zastavlja neprijetnih vprašanj.

Pomembna pa je ustaljena dnevna rutina, da človek vstane iz postelje, se umije, obleče, telovadi, nato pa opravlja delo po zastavljenem načrtu. Zakoličena dnevna rutina človeka prisili k dejavnosti in mu daje domačnost in varnost. Bolje si je zastaviti nekaj majhnih ciljev in jih uresničiti, kot brezciljno obležati v postelji.

Pomembno orožje proti depresiji je dieta, ki vsebuje le malo sladkorja, zlasti je treba omejiti uživanje fruktoze. Sladkor ne uničuje samo mikroflore, temveč sproži tudi vrsto drugih kemičnih odzivov v možganih, ki povzročajo oboje − kronično vnetje in depresijo. Če uživamo zelo veliko sladkorja, se povečuje raven inzulina, kar pogubno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje, saj se zvišuje raven glutamata, ki se izloča v možganih. Glutamat pa povezujejo s tresenjem, depresijo, jezo, bojaznijo in napadi panike. Sladkor zavira tudi dejavnost ključnega rastnega hormona BDNF-ja (brain derived neurotrophic factor – možganski nevrotrofični dejavnik), ki varuje živčne celice. BDNF je eden prvih in najbolj znanih nevrotrofinov, odgovoren za dolgoročni spomin, preprečuje depresijo, vpliva na rast nevritov in dendritov, pa tudi povečuje število sinaps ter vpliva na diferenciacijo zarodnih celic v možganih.

Kultivirana in fermentirana hrana po drugi strani pomagata znova obnoviti črevesje, ker se začnejo razmnoževati zdrave bakterije, ki pospešujejo duševno in telesno zdravje, seveda, če človek ne uživa veliko sladkorja in procesirane hrane. Zelo dobro deluje probiotik Lactobacillus rhamnosus.

Ne priporoča se uživanje gensko spremenjenih živil, saj se ta povezujejo z uničenjem črevesne flore in kroničnimi vnetji. Treba pa se je zavedati, da tudi klasično pridelana živila, pri katerih so uporabljali herbicid glifosat, prav tako uničujejo koristne črevesne bakterije, zato uživajmo kar se da ekološko pridelano hrano ali hrano, pri katere pridelavi so uporabili čim manj pesticidov in herbicidov.

V vsakdanje obroke vpeljimo čim več fermentirane hrane, ki uravnoteži črevesno floro. Zavedati se je treba, da so črevesne bakterije zelo občutljive in jih lahko zelo hitro prizadenejo različne snovi, na primer antibiotiki (če jih moramo uživati, pa hkrati z njimi uživajmo čim več jogurta, kefirja, probiotikov in fermentirane hrane), konvencionalno pridelano meso in drugi mesni izdelki (živali danes namreč krmijo z nizkimi odmerki antibiotikov in gensko spremenjenimi žiti), klorirana in/ali fluorirana voda.

Zelo dobro je uživati kisline omega 3 (krilovo olje), ker pomagajo uravnotežiti nihanje razpoloženja.

Vitamine, rudninske snovi, elemente v sledeh, sekundarne rastlinske snovi zelo priporočajo tudi pri depresiji, tako kot pri drugem neravnotežju v telesu. Pomembni so vitamini skupine B, zlasti B₁ za preskrbo celic z energijo in prenos živčnih signalov, folna kislina (ali vitamin B₉), ki izboljšuje učinek antidepresivnih zdravil, vitamin B₆ podpira izločanje serotonina in drugih nevrotrasmiterjev, pri starejših osebah, ki trpijo zaradi izčrpanosti in depresije pa je pomemben zlasti vitamin B₁₂. Vitamin C znižuje povišano raven histamina, vitamin D pa je učinkovit pri sezonski depresiji. Na zmanjšanje depresivnega občutja vplivajo tudi magnezij, železo, cink, selen, krom.

Pomanjkanje vitamina D je drugi pomembni biološki dejavnik, ki poslabšuje duševno zdravje. V raziskavi iz leta 2006, pri kateri so proučevali 15 starejših oseb z ravnijo vitamina D pod 20 ng/ml, so ugotovili, da so bile te osebe enajstkrat bolj nagnjene k depresiji kot osebe, ki so imele višjo raven vitamina D. Pomanjkanje vitamina D se je pokazalo kot odgovorno za nastanek depresije in anksioznosti tudi pri bolnikih s fibromialgijo in pri sezonsko povzročeni motnji razpoloženja (SAD).

Bivanje na soncu je odličen ukrep, saj ublaži depresijo, pomaga tudi uživanje vitamina D₃. Kadar uživamo prehranska dopolnila z vitaminom D, je nujno hkrati uživati tudi vitamin K₂ in magnezij, saj vsi trije delujejo v medsebojni povezavi.

Zelo pomembno je tudi dovolj spati. Od približno 18 milijonov Američanov, ki imajo depresijo, jih več kot polovica trpi zaradi nespečnosti. Dolgo je veljalo, da je nespečnost znamenje depresije, zdaj pa menijo, da je resnica nasprotna in da je morda nespečnost tista, ki v nekaterih primerih napoveduje depresijo. Izboljšanje kakovosti spanja opazno zmanjša depresijo.

Marko Vesel; članek je bil objavljen v reviji AURA, maj 2015, št. 308